Daleč najpogostejši rak kože, a poteka relativno miroljubno. Razvije se največkrat na soncu pogosteje izpostavljanih predelih kože. Raste počasi, zato ga tudi opažamo predvsem pri odraslih. Njegov izgled je raznolik: na obrazu, lasišču, vratu in prsnem košu se najpogosteje razvije
Po koži trupa in okončin pa pogosteje v obliki ostro omejene, rjavkasto-rdeče lise z luščenjem, ki se relativno počasi povečuje.
Verjetnost pojava nemelanomskega kožnega raka je podobno kot pri melanomskem odvisna od izpostavljenosti UV svetlobi, vključujoč naravne (sončna svetloba) ter umetne vire (solariji). Na pojavnost pa vplivajo tudi drugi dejavniki, recimo prisotnost nekaterih genskih motenj.
Bazalnocelični karcinom je sicer najpogostejša oblika kožnega raka pri beli rasi, a na srečo praviloma gre za počasen tumor, ki redko zaseva in je zelo redko vzrok smrti, vendar pa lahko povzroči veliko lokalno uničenje tkiva (tudi hrustanca in kosti). Najpogosteje se pojavi na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza. Razmeroma pogost je tudi na trupu, na drugih mestih je redkejši.
Poznamo več različnih oblik, zato ga je težko enostavno opisati. Na začetku najpogosteje opazimo majhno, prosojno ali bisernato okroglo bunčico, pokrito s tanko povrhnjico. Včasih lahko na površini vidimo posamezne razširjene povrhnje žile.
Lahko se kaže tudi kot majhna, povrhnja razjeda ali krasta, ki se ne zaceli in jo bolniki včasih zmotno pripisujejo ponavljajočim se poškodbam ali drgnjenju, npr. zaradi očal. Tumor raste počasi, praviloma ne srbi in ne boli. Lahko je tudi pigmentiran (rjavkasto do črno obarvan), takrat zelo spominja na melanom.
Pri večini bolnikov z bazalnoceličnim karcinomom se zdravniki odločijo za kirurško zdravljenje, redkeje za obsevanje ter zdravljenje z zdravili v obliki kreme ali kapsul. Zdravljenje z zdravilom v obliki kapsul pride v poštev predvsem pri napredovalih oblikah ter oblikah z razsevki.